Leta 1964 je bila zaščitena kot kulturni spomenik. V prostorni loggi se nahaja lapidarij z antičnimi odlomki, srednjeveško pleteninasto ornamentiko in renesančnimi spolijami, medtem ko so v prvem nadstropju svetovalne dvorane razstavljeni predvsem predmeti iz zgodnjega Rimskega cesarstva.
O postavitvi Arheološke zbirke Osor
Začetki dolge in burne zgodovine Arheološke zbirke Osor segajo v 18. stoletje in se povezujejo z osorskim škofom Dinaričićem, ki je – po zapisih Alberta Fortisa iz leta 1771 – zbral prvo zbirko lapidov na škofovskem dvoru v Osorju. Zbirateljsko strast škofa Dinaričića je sto let pozneje nadaljeval osorski nadžupnik Ivan Kvirin Bolmarčić. Slednji je kot arheolog amater sprožil prva arheološka raziskovanja v Osorju, ki so trajala od leta 1874 do leta 1881, vključevala pa so raziskovanje mestnih obzidij, ilirsko-rimske nekropole na lošinjski strani kanala Kavuada, s čimer je nastala spoštovanja vredna arheološka zbirka, ki je leta 1880 štela nekaj tisoč predmetov.
Leta 1889 je arheološka zbirka nadžupnika Bolarčića postala last osorske občine in preselila se je v stavbo osorske mestne hiše, kjer je postala uradno odprta za javnost. Arheološka zbirka Osor je najstarejša muzejska inštitucija na otokih Cres in Lošinj ter ena izmed najstarejših arheoloških zbirk na Hrvaškem nasploh. Po številnih spremembah statusa, medtem ko je bila vmes večkrat zapuščena in obnovljena, Arheološka zbirka Osor od leta 2007 naprej deluje kot samostojni oddelek na novo zasnovanega Lošinjskega muzeja.
Razstavljeno arheološko gradivo spremlja vsakodnevno življenje ljudi na območju Osorja in njegove bližje okolice od samega začetka v prazgodovini, prek antike in do srednjega veka. Predstavljeni so različni tipi ljudske produkcije – od keramike, stekla do kovinskih predmetov, kamnite reliefne plastike in skulptur ter numizmatike.
Osorski “Credo”
Rimski verski simbol, znan tudi kot „Credo“, je nastal v prvih krščanskih skupnostih v Rimu kot strnjeno besedilo, ki so ga tisti, ki se se pripravljali na krst (katehumeni), naučili na pamet in ga prvič javno povedali med samim krstom. Vse do konca 5. stoletja se besedila ni smelo zapisati, ker je veljalo kot stroga verska skrivnost. Najstarejši ohranjeni zapis krščanske veroizpovedi v kamnu, edinstven na svetu, je ravno osorski verski simbol, tj. osorski „Credo“ na prelomu iz 5. v 6. stoletje. Od nekdanje kamnite plošče, ki je v prvi osorski katedrali sv. Marije služila kot opomnik katehumenom, sta ostala dva odlomka skromnega videza, a zelo pomembna za zgodovino zgodnjega krščanstva.
Zbirka rimskega republikanskega denarja
Osorska zbirka rimskega republikanskega denarja je doživela nenavadno in redko usodo – dvakrat je bila najdena. Prvič jo je leta 1899 po naključju odkril neki stari osorski kmet. V izkopani kovinski posodi s pokrovom je našel okrog 500 rimskih srebrnikov. Večji del denarja je zadržal zase, nekaj kosov pa je podelil sovaščanom. Z vidika znanosti je k sreči rešenih oziroma ohranjenih 475 primerkov, ki jih je pregledal Francesco Salata, zgodovinar, ki je bil po poreklu iz Osorja, sicer pa je poročilo objavil še istega leta. V osorsko zbirko se je umestilo 212 najzanimivejših in najdragocenejših kovancev, druge pa je lastnik razprodal. Denar je bil verjetno zakopan v burnih časih rimskih vojnih osvajanj tega področja, tj. v 1. st. pr. Kr. V času 2. svetovne vojne so prebivalci Osorja svoj zaklad spet skrili na varno. Več desetletij se je verjelo, da je zbirka izgubljena, potem pa je leta 1971 osorski župnik prejel pismo iz Italije, v katerem so odkrili mesta najdišč. Tako je oroski zaklad spet postal del Arheološke zbirke Osor.
Gibanje Oktaviana
Ena izmed treh portretnih glav cesarja, ki jih hranijo v Arheološki zbirki Osor, prikazuje Oktaviana, prvega rimskega cesarja, in sicer iz časa, preden je bil 27 let pr. Kr. razglašen kot Avgust (Vzvišeni). Gre za t. i. „akcijski tip“ portreta, ker je nastal po znameniti pomorski bitki pri Akciju, ki je potekala 31 let pr. Kr., ko je Oktavian premagal Marka Antonia in Kleopatro, in je eden od le nekaj ohranjenih Oktavianovih portretov, kjer ima glavo pokrito s tančico. To razumejo kot najzgodnejši prikaz enega rimskega vladarja in obenem tudi kot eno izmed najzgodnejših rimskih skulptur nasploh, ki so jih do zdaj našli na vzhodni obali Jadrana.
DELOVNI ČAS
