Zgodovina
Narodna čitalnica v Malem Lošinju je bila zasnovana 30. oktobra 1887, kar lahko pripišemo zaslugam mestnih vplivnežev, na čelu katerih je bil Šime Kvirin Kozulić, ki je bil imenovan tudi za predsednika čitalnice.
Prav tako je leta 1899 ob nenehnem trudu upokojenega mornarskega častnika Ivana Lovrića v istem prostoru nastalo Zabavno-čitalniško društvo „Zora“, ki je postalo središče za sprejetje vseh odločitev, ki so bile pomembne za narodni in kulturni napredek, pri tem pa je imel nadvse pomembno vlogo prof. Ambroz Haračić.
Leta 1904 je v Malem Lošinju nastala Pučka knjižnica. Za njeno odprtje je zaslužen zlasti učitelj Josip Kraljić. Knjižnica je imela leta 1905 skupno 618 knjig, že do naslednjega leta pa ji je bilo darovanih še 808 knjig.
Celo dvajset let pred odprtjem čitalnice v Malem Lošinju, torej leta 1876, je nastala Hrvaška čitalnica v Velem Lošinju. Denarno podporo v višini 50 forintov je daroval škof Jospi Juraj Strossmayer iz Đakovca. Po določenem času je Hrvaška čitalnica nehala delovati, vendar je leta 1906 postala ponovno aktivna. V drugih mestih na otoku Lošinj so nastale čitalnice v naslednjih krajih – Nerezine, Ćunski in Unije. Leta 1987 je bila odprta knjižnična postaja v Velem Lošinju, leta 1989 v Nerezinah in leta 1995 na otoku Unije.
Po drugi svetovni vojni – v petdesetih letih – se je v stavbi na današnjem naslovu Trg Republike Hrvaške 10 odprla Knjižnica in čitalnica Mali Lošinj. V njej se je nahajal prvi TV-sprejemnik v mestu, zato je bila zelo obiskana. Toda leta 1975 je v njej nastal požar, v katerem je bil del sklada poškodovan. Med letoma 1981 in 1986 je knjižnica dobila naziv Mestna knjižnica in čitalnica Mali Lošinj. Pozneje so zasnovali otroški oddelek in začeli z organiziranimi programi za delo z otroki.
Od 1. oktobra 2006 Mestna knjižnica in čitalnica deluje kot samostojna ustanova.
Črnjar, Ljiljana: Narodne i školske knjižnice Primorsko-goranske županije:
pregled županijske matične službe, Gradska knjižnica Rijeka, 2005.
