Skoraj nenaseljen do sredine 13. stoletja, se je Lošinj do 19. stoletja razvil v eno od vodilnih regionalnih pomorskih sil, mesto Mali Lošinj, za Trstom, v drugo najvažnejše pristaišče na Jadranu. Lošinjani so bili cenjeni po svoji sposobnosti izdelave jadrnic, pa tudi kot najoljši pomorščaki na Mediteranu. Prav v tem obdobju je definiran arhitektonski izgled centra Malega Lošinja, kateri je skorajda nespremenjen ostal vse do danes.
Mesto Mali Lošinj je imel v 19. stoletju šest ladjedelnic. Zahvaljujoč temu, je Mali Lošinj postal evropska ladjedelniška in ladijska sila – s številom zgrajenih jadrnic na dolge plovbe se je nekaj časa v avstro-ogrskem ladjedelništvu dvignil na drugo mesto. Lošijsko ladjarstvo je imelo v drugi polovici 19. stoletja skoraj 150 jadrnic kar je več od cele sosednje Istre.Plovba na jadra je vrhunec dosegla med letom 1855.i 1870., ko je na lošijskih jadricah plulo 1.400 kapitanov in mornarjev.
Med najbolj znanimi lošinjskimi ladjedelničarji in ladjarji so družine Katarinich, Tarabocchia, Martinolich (bodoči ustvarjalci ladjedelnice v Monfalconeu ), Cosulich (današnji lastniki ladjarskega podjetja v Trstu).
Začetki turizma segajo v leto 1885., ko se je kot prvotna oblika turizma na otoku pojavil zdravstveni turizem. 21. januarja 1885.leta je bil registriran prvi turist tega otoka.
Prvi hotel v Malem Lošinju se je imenoval Vindobona, zgrajen je bil leta 1887.
Zahvaljujoč izrednim karakteristikam klime je Lošinj leta 1892. razglašen za klimatsko zdravilišče, po ukazu Ministerstva zdravstva Avstro-ogrske monarhije. Lošinj je postal eno od najpriljubljenih počitniških destinacij Avstro-ogrske aristokracije katera je na otoku zgradila številne vile in počitniške hiše, katere otok krasijo še danes.
Tudi danes je Lošinj znan kot klimatsko zdravilišče v zdravljenju bolezni dihalnih poti in alergij. Otok je idealen za telesni in duševni oddih, posebno v zimskih, spomladanskih in jesenskih mesecih. Hotelirji nudijo vikend in tedenske programe osvobajanja od stresa ter razne druge wellness programe.
Leta 1893. je Mali Lošinj zaradi vedrosti neba in zelo dobre vidljivosti dobil dobro opremljeno Zvezdarnico, katera je kmalu postala svetovno znana in so na Lošinj začeli prihajati astronomi iz različnih držav Evrope in Amerike.
Poletni turizem se je na Lošinju pričel vse bolj razvijati po letu 1905, ko so bila zgrajena kopališča, hoteli in penzioni na Čikatu. Že takrat je bil ta predel ogrnjen z gostim gozdom, zgrajenim obalnim sprehajališčem (6 km) ter celo mrežo sprehajalnih poti (17 km).
