Predaval je v Pomorski šoli v Malem Lošinju, kjer je 18 let izvajal meteorološke meritve in zaznave. Na podlagi Haračićevih raziskovanj je dunajska oblast leta 1892 Mali Lošinj imenovala KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE, po tem pa je tudi turizem na celem otoku doživel poseben razcvet.
Haračić je zasnoval meteorološko postajo v Malem Lošinju leta 1879, kjer je dolgo časa opravljal opazovanja. Celotno življenje je posvetil proučevanju klime in vegetacije svojega rodnega otoka ter sajenju borovih gozdov.
Zasnoval je „Društvo za pošumljavanje i poljepšavanje Malog Lošinja“, ki si je prizadevalo za pogozditev in polepšanje otoka, v tem društvu pa je bil tajnik, t. i. „spiritus movens“ in najaktivnejši član. Eden od ciljev omenjenega društva je bil pogozditi puste in gole predele okoli Malega Lošinja. Pod vodstvom profesorja Ambroza Haračića so Čikat in drugi okoliški predeli pogozdeni v le nekaj letih s številnimi sadikami alepskega in črnega bora.
Njegova bogata zbirka rastlin se nahaja v Botaničnem zavodu Naravnoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, srednja šola v Malem Lošinju pa se danes imenuje po njem.
Haračićeve ugotovitve in meritve so vodile k spoznanju, da je otok Lošinj idealno morsko klimatsko zdravilišče in zimsko zdravilišče, ker:
• ima bistveno blažjo klimo od vseh ostalih mest, ki se nahajajo na isti geografski širini;
• povprečna temperatura januarja je za 9 °C višja od povprečne januarske temperature na Dunaju;
• čist lošinjski zrak vsebuje visoko in enakomerno koncentracijo vlage;
• na otoku ni močnih udarcev vetra in sunkovitih ter grobih klimatskih sprememb.
Morski aerosoli so poleg balzamičnega izhlapevanja borov in naravne zelene vegatacije pomemben dejavnik zdraviliščne klime Čikata in otoka Lošinj.
Spomenik Ambroza Haračića se nahaja v gozdnem parku Čikat v Malem Lošinju.
